Tisti trenutek, ko je odprla usta, mi je bilo žal, da sem se pustila pregovoriti. Pravzaprav mi je šla na živce, še preden je spregovorila, ker naju je gledala s tisto slabo prikrito mešanico pomilovanja in žalosti, ki me še danes spravi ob živce. »Bi se rada pogovorila?« je rekla.
Bila je psihologinja, na porodniški sicer, [ ... ]

Če bi mi kdaj zamenjali ženo in mi namesto tebe podtaknili tvoj klon, bi zagotovo ugotovil, da nisi prava, in sicer tisti trenutek, ko bi končala ličenje in odložila puder na pravo poličko. In če bi bil po tem morda še vedno v dvomu, bi te poslal sesat in počakal, da vidim, ali boš pospravila [ ... ]

Pogledala je kreditno kartico, potem pa sramežljivo rekla: »Smem vprašati, če ste vi tista, ki piše za Jano?« Malo mi je bilo nerodno, ker sem se doslej vedno varno skrivala za časopisnim papirjem, a sem vseeno povedala po resnici, da sem prava. »Sem vas že nekaj časa opazovala, pa nisem bila prepričana, če ste to [ ... ]

V tej državi živi deček. Simpatičen. Navihan. Svetlolas. Prijazen. A tak, da se vsake toliko povleče vase. Tako zelo se umakne v svoj svet, da je nemogoče prodreti do njega in mu je zato, ker v takih trenutkih sploh ne komunicira, težko pomagati. Ne odklaplja se iz sedanjosti samo v prostem času, tudi ko ima [ ... ]